GRAD   ŽOVNEK



slike: Irena K. in Sonja M.

Na kratko o gradu
      Grad Žovnek (Sannegg) – 12. stoletje (Braslovče)

   Žovnek sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Njegovo ime je povzeto po reki Savinji, ki je dala ime tudi prostrani dolini med Kamniškimi Alpami in Zasavskim gričevjem. Stari svobodniki Žovneški so listinsko prvič izpričani okoli leta 1130, kjer kot priča nastopa Gebhard "de Soune". V času prve neposredne omembe je pač stal že grad, skrit v varnem zavetju vzhodne stene Dobrovelj na obrobju Spodnje Savinjske doline tik ob zaselku Podvrh, ki pa se izrecno omenja šele leta 1278 kot castrum Sevnekke. Žovneški so imeli že zgodaj v posesti tudi grad Ojstrico in stolpa Šenek ter Libenštajn (stolpa Šenek naj bi bila morda celo dva, eden nad sedanjo graščino, drugi nad gradom Žovnek), od 13. stoletja dalje grad Lemberg pri Šmarju in pozneje še več drugih. Tako so že zgodaj obvladovali doberšen del Savinjske doline. V svoj grad, na katerega so bili še posebej navezani, so se radi vračali tudi kasneje, ko so po letu 1341 kot grofje Celjski gospodovali nad celjskih gradom. Žovnek so dali v upravljanje svojim oskrbnikom. Tod so imeli Žovneško-Celjski shranjene tudi zaklade, ki jih je po Frideriku dedoval sin Ulrik. Ko so Celjani leta 1456 izumrli, je grad Žovnek prešel v last Habsburžanov. Skozi stoletja se je na njemu menjavalo mnogo oskrbnikov (lastnikov). V 16. stoletju so ga še utrjevali zaradi nevarnosti turških vpadov. Leta 1635 ga je zadnji takratni lastnik Jožef čokl pl. Ruhethal popolnoma opustil in v dolini pozidal graščino imenovano Ruhethal. Grad je potlej služil kot kamnolom. Med vojno je okupator velikemu grajskemu stolpu, ki naj bi bil v notranjosti še opremljen, odtujil ves inventar. Grajsko jedro, ki je že od kraja oklepalo zaprto notranje dvorišče, ima obliko na nepravilni talni ploskvi pozidane stavbe. Od te osrednje, nekdaj dvo- ali trinadstropne stavbe, se je ohranilo komaj nekaj škrbin. Mnogo bolje je ohranjen okrogli dvonadstropni stolp, ki so ga v gotski dobi na jugozahodnem vogalu prislonili k staremu gradu. Znotraj njegovih sten v nastropju še vidimo nastavke nekdanjega rebrastega gotskega oboka, ki je dal estetsko poanto morda arhitekturno najbolj ambiciozno oblikovanemu grajskega prostoru - nekdanji kapeli. V stenah stolpa so še vidni ostanki stopnišča, ki je držalo v vrhnje, obrambno nadstropje. Že v 13. ali zgodnjem 14. stoletju so staro grajsko jedro izdatno okrepili. Na vzhodni in južni strani so ga obdali z visokim obzidjem in takrat je nastal tudi novi, še do danes ohranjeni vhodni motiv. Vhodni stolp, pred katerim je bil vsekan v skalo globok obrambni jarek, so opremili s širokim, bogato profiliranim portalom, ki je sedaj obnovljen. Do portala, ki ima 2 vhoda, smo se prebili skozi dva predgradija. Od renesančnih utrdbenih del se ni ohranilo nič. Okrogli renesančni stolpiči - bastioni, ki jih še vidimo na starih upodobitvah, so se razsuli. Žovnek so delno zavarovali že pred prvo svetovno vojno, da bi ga ohranili vsaj kot razvalino, potlej se ni obnavljal do leta 2000, ko je z obnovitvenimi deli pričelo kulturno in zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče. Na koncu naj podam še nekaj zanimivosti. Konrad Žovneški se bil znan kot dober turnirski borec. Grad je priljubljena planinska točka, ki jo obiščejo tudi obiskovalci iz tujine. V knjigi vtisov na gradu zasledimo mnogo pohval o obnovitvenih delih. Ste vedeli, da je rodbina Žovneških živa še danes toda le po ženski strani? Med drugim so potomci Žovneških tudi Britanska kraljevina (npr. pokojna princesa Diana).
  

vir podatkov: knjiga o gradovih - Ivan Stopar
nazaj   

© M. Hribar feb. 2010