ŽIČKA     KARTUZIJA











Na kratko o kartuziji

    Žička kartuzija Leta 1084 je za časa romantike na novo nastali kartuzijski red iz Francije, iz doslej še ne povsem pojasnjenih razlogov, okrog leta 1160 naselil Žičko kartuzijo. To prvo ustanovo tedaj pri nas je začel graditi štajerski mejni grof Otokar iz rodbine Traungaucev, dokončal jo je njegov sin, ki je o tem leta 1165 izdal tudi ustanovno listino kot pravni akt in potrdilo svoje naklonjenosti fancoskemu redu. Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 kartuzijo razpustil.
Od mnogih kartuzijanskih stavb in gospodarskih poslopij so nekatere do današnjih dni kljubovale celemu tisočletju.
V Špitaliču je stal tako imenovani "spodnji samostan", kjer so prebivali redovni bratje-laiki. Znano je, da je tu stal tudi hospital (značilno srednjeveško gostišče, zavetišče in bolnica obenem), ki je dal kraju sedanje ime. Špitalič se s svojo gotizirano romaniko iz konca 12. stoletja uvršča med najpomembnejše spomenike v vsej Srednji Evropi. S 15. stoletjem so bratovski samostan opustili.
Od zgornjega samostana niže v dolini, kjer so tudi trije ribniki, za brate nekdaj edini vir dovoljenega mesa, se že odpira pogled na ohranjene razvaline samostana.
Najprej najstarejša gostilna na Slovenskem (1467), ki hrani v svoji zbirki še srednjeveške recepte. Takoj za gostilno pa "Zgornji samostan", ki je bil nekoč ves obzidan in utrjen z mnogimi stolpi, med katerimi je najmočnejši zgornji okrogli stolp, postavljen visoko v bregu. Okrog leta 1530 so zaradi pogostih vpadov Turkov menihi obzidje še močneje utrdili in pozidali veliki okrogli stolp nad samostanom.
Okrog velikega pravokotnega dvorišča so stale meniške hišice, celice, v katerih je živel vsak menih zase, okrog dvorišča pa je stal poseben pokrit hodnik, ki je povezoval cerkev in druge skupne prostore. Kapiteljska dvorana, obednica, kuhinja itd. so razvrščene ob malem križnem hodniku, ki obteka manjše pravokotno dvorišče severno ob cerkvi. S temi poglavitnimi sestavinami, med katerimi je veliki križni hodnik v dotedanjem zahodnoevropskem redovnem stavbarstvu novost in posebnost, je nastal nov tip samostana, kartuzija. Žička kartuzija je ohranila iz srednjega veka še vse bistvene sestavine.
Žička kartuzija se v vrsti te posebne rodovne arhitekture celo v evropskem merilu uvršča na eno prvih mest. V njej so nekoč živeli tihi in skromni ljudje, ki jih naš čas skoraj več ne razume. Prišli so prostovoljno, se odrekali svetu in ustvarili so te stavbe zato, da bi v njih našli svoj mir in svojo osebno srečo.

vir podatkov: internet: www.gradovi.net

          nazaj   

© M. Hribar sept. 2006