VOJNIK  (DVOREC)





Na kratko o dvorcu

Prva omemba posesti nastopi leta 1467, ko je Ludvik Lindeški dobil od krškega škofa v zajem 5 kmetij in mlin. Takrat se še ne omenja dvor ali grašcina. Leta 1524 nastopi omemba v vojaškem urbarju (Lindeški so od leta 1510 dalje upravljali tudi vojaški urad). Tega leta naj bi Lindeški priceli zidati grašcino. Imenje so pozneje zastavili žickemu samostanu, a so ga že leta 1547 spet odkupili. Simon Žiga Lindeški ga je nato prodal Hansu pl. Dietrichsteinu, leta 1579 ga je dobil v fevd njegov brat Jurij, leta 1601 ga je kupil Mortiz Welzer z Lemberga, leta 1608 Štefan Sibenitschki, nato pa je Margareta Sibenitschki izrocila posest svojemu soprogu Matiji Gacniku z Dobrne. S poroko Matijeve vnukinje Rozine je posest prešla v last Dienersberga, nato pa je v lasti Dienersberških ostala do leta 1802, ko jo je kupil Ignacij Pavel pl. Ressingen. Ressingeni so ostali v njeni posesti do leta 1852 in so dvorec temeljito prezidali. V 19. stoletju so se lastniki še veckrat menjali. Pred zadnjo vojno je bila stavba v lasti grofice I. Neuhaus. Dvorec Tabor je doživel številne prezidave. Na Vischerjevi upodobitvi iz okoli leta 1681 je bil to še skromen gradic s štirimi okroglimi stolpi, že v zacetku 18. stoletja pa so ob njegovi prednji in zadnji fasadi napravili enako visoka prizidka in ga tako skoraj dvakrat povecali, morda tudi povišali za nadstropje. Nekoc je bila posest obdana s skromnim obzidjem, med obema vojnama je bil viden še obrambni jarek. Še pred dobrim desetletjem je dvorec služil za stanovanja, sedaj pa je opušcen. Vmes je še zamenjal lastnika(e), trenutni lastnik dvorca in posesti pa je g. Matjaž Založnik, ki ima namen dvorec postopoma popolnoma obnoviti, mu povrniti nekdanjo prvotno podobo iz 19. stoletja in v njem urediti reprezentancne prostore. Od leta 1716 dalje je izpricana še grajska kapela, ki je bila okoli leta 1800 opušcena.


vir podatkov: internet: www.gradovi.net


          nazaj

© M. Hribar feb. 2006