Na kratko o gradu
Stavbna zgodovina gradu je v temeljnih obrisih znana. Prvotni grad
je imel obliko iregularnega kastela z manjšim stolpicem v severozahodnem
vogalu in verjetno že kmalu nato - ce ne celo istocasno - pozidanim ozkim
palasom ob južnem delu zasnove. Grad so v tej obliki pozidali sredi 13.
stoletja, naslednja obdobja pa oznacuje sukcesivna pozidava razpoložljivih
površin znotraj obzidanega prostora. Pomembnejši poseg iz tega casa pomeni
pozidava mocnega okroglega obrambnega stolpa na jugozahodnem vogalu zasnove,
ki ga datiramo v poznogotsko dobo. Šele na zacetku 16. stol. so novi posegi
obcutneje spremenili dano stavbno tkivo. Na vzhodni strani so h kastelu z
zunanje strani prislovnili nov trakt, s katerim so zaobjeli tudi severni
del prvotne zasnove; pri tem so podrli del severnega kastelnega obzidja in
z novim traktom ustvarili stopnišcni zamik, posihmal dostop v notranjost
gradu. V casu zrele renesanse, ki ga okvirno opredeljuje letnica 1558 na
vhodnem portalu, je grad v temeljnih potezah dobil današnjo podobo. V
grajskem jedru so obokali kletna prostora v zahodnem traktu, dvorišce so
opremili z arkadami, poznogotsko zunanje obzidje pa utrdili z dvema
stolpicema in mogocnim rondelom. Poznejše prezidave so se vecidel omejile
na prilagajanje arhitekturnih posamicnosti, predvsem oken in vrat,
vsakokratnemu okusu.
|
