DVOREC    TURN   pri   PREMU



slike: Irena K.

Na kratko o dvorcu
      Dvorec Turn pri Premu ali Turn v Bitnji ali Radelšek (Radelseck, Thurn bei Bremb) - 17. stoletje

   Turna pri Premu ali Radelška ne gre enačiti z bližnjim izginulim Turnom Radelškim. Oba stolpa sta kot neutrjena dvora najbrž nastala na začetku 14. stoletja v bližini Prema na območju premske gospoščine. Stolpasta dvora sta bila eno od bivališč po Premu imenovanih goriških minesterialov. Morda lahko njun nastanek povezujemo z vplivnim Hugom II. Devinskim, ki je moral, potem ko je leta 1304 izgubil spor z grofom Albertom Goriškim, preostanek življenja preživeti na gradu Prem. Skromni premski grad ni zadošcal namestitvi vecjega števila ljudi, in ce ne prej, je bilo takrat treba za najnižje minesteriale zgraditi nova bivališca v bližini utrjenega gradu. Oba dvora sta bila poimenovana po Ratecevem brdu (Radels-Egg), a se v razpoložljivih srednjeveških virih ne omenjata. Do konca 17. stoletja sta bila v posesti lastnikov gospošcine Prem. Valvasor poroca, da je Turn pri Premu nekoc pripadal rodovini Rain, pozneje rodovini Oberburg in nato rodovina Raunach. Vse so imele hkrati v zakupu tudi grad in gospošcino Prem. Po smrti Hansa Jakoba Raunacha, ki je bil tudi glavar Trsta, je dvor podedovala njegova vdova Ana Magdalena roj. Wazenberg in ga nato podarila hceri, ki se je porocila z Johannom Ferdinandom Petazzijem. Takrat se je gospošcina Turn pri Premu osamosvojila od gospoščine Prem, ki je ostala v lasti rodovine Raunach in nato prešla v last rodovine Porcia. V lasti rodovine Petazzi je Turn pri Premu najbrž ostal do sredine 18. stoletja, Leta 1760 se kot lastnik omenja Valentin pl. Franceschi, leta 1796 pa Anton Leban iz Postojne in ta ga je leta 1805 prodal grškemu tolmacu na Reki Spiridonu Danyju. Leta 1851 so posest in dvorec razdelili na dva dela. Ena polovica je postala last družine Gerli, druga polovica pa last Marije in Franca Dekleva iz Selc pri Pivki in Franca Konture. Delež zadnjega je leta 1856 z ženitno pogodbo in darovnico pridobil Jožef Špilar iz Ostrožnega brda. Na dvorcu sta ohranjena dva kamnita portala in z njiju je razvidno, da je bila leva polovica stavbe leta 1870 v lasti Jakoba Dekleve, desna polovica pa leta 1890 v lasti Antona Špilarja. Ta je v stavbi uredil kuhinjo, sobo in kaščo. Družini Dekleva in Špilar sta si v casu italijanske okupacije po prvi vojni zaradi oderuških davkov nakopali velik dolg in posest z dvorcem je zaplenila posojilnica Casa di Risparmio. Med drugo svetovno vojno so bili v dvorcu nameščeni italijanski vojaki, po vojni pa je bila posest z dvorcem nacionalizirana. Nekaj časa je tu ponovno živela družina Špilar, nato pa je stavba prešla pod upravo Kmetijske zadruge Ilirska Bistrica, ki je imela tu sedež živinorejskega obrata. Po letu 1991 je nacionalizirani dvorec postal last Kmetijske zadruge, po njenem stečaju leta 1995 pa sta ga kupila zakonca Franjo in Irena Penko ter se tu zacela ukvarjati z ovčerejo. Valvasor poroča, da se dvorec, ki stoji na zračnem in rodovitnem kraju, uradno imenuje Radelšek, po domace pa mu pravijo Turn pri Premu. Ime Turn je dobil po velikem štirikotnem stolpu, ki je podobno kakor drugod na Kranjskem nekoč stal tu, preden so zgradili novi dvorec. Dvorec je zasnovan kot enonadstropna stavba na tlorisu v obliki črke L, h kateri sta na prednjih vogalih prislonjena dva enako visoka oglata stolpa. Zahodni stolp je v bistvu le poudarjen rizalit. Dvorec je prekrit z položno korčno streho. Glavna fasada ima v pritličju dva vhodna portala, ki sta nastala po delitvi stavbe v drugi polovici 19. stoletja. Na levem portalu je ob letnici 1870 napis Jakob Dekleva, na desnem pa ob letnici 1890 Anton Špolar. Pritlične prostore osvetljujejo manjša kvadratne okna v preprostih nečlenjenih zamreženih kamnitih okvirih. Okna v nadstropju so opremljena z velikimi pravokotnimi kamnitimi okviri s profiliranimi kamnitimi prekladami. Začelna stran dvorca je brez odprtin, nanjo pa je prislonjen novejši nadstrešek s pultasto streho. Vzhodna stranska fasada je bila pred nekaj leti na starih temeljih na novo zgrajena v opečni konstrukciji in je povsem utilitarno oblikovana. Na krajši stranici zahodnega stolpa sta ohranjeni dve ozki svetlobni lini. Notranjščina dvorca je bila v preteklosti večkrat utilitarno predelana in predeljena na dve samostojni enoti. V vseh prostorih so ometani ravni leseni stropi. V vzhodni veži je preprosto kamnito stopnišče, v zahodni veži pa novejše, večidel leseno stopnišce. Tla pritličnih prostorov so tlakovana s skrili. V zahodnem delu pritličja je ohranjena črna kuhinja. Grajska kapela je bila menda v zahodnem stolpu. Za dvorcem stoji večje novejše nadstropno gospodarsko poslopje s hlevom v pritličju, pred dvorcem pa je ohranjem vodnjak s kamnito krono. Kompleksu daje poseben čar pred glavno fasado umeščeno malo umetno jezero - kal, ki je rabil za napajanje živine. Na mestu starejših gospodarskih poslopij pred dvorcem so v preteklih desetletjih zrasle nove stavbe.
  

vir podatkov: knjiga o gradovih - Ivan Stopar
nazaj   

© M. Hribar jan. 2010