DVOREC   STRAŽA   



slike: Irena K.

Na kratko o dvorcu
         Dvorec Straža (Strascha) – 16. stoletje - Čatež ob Savi

   Dvorec je sodil med najpomembnejše izpostave kostanjeviškega cisterijanskega samostana, pozidali pa so ga menda že vsaj v drugi polovici 16. stoletja. Stal je sredi samostanske urbarialne zemlje ter dominikalnih in gorskopravnih zemljišč. Vsaj že v 18. stoletju je bila na tem dvoru tudi uprava za samostansko urbarialno posest in urbarialno zemljo, ležečo vzhodno od Podbočja pri Kostanjevici in na Krškem polju. Tu so se pogosto mudili kostanjeviški opati in drugi samostanci, ki so se zdravili v Čatežu, sem pa so prihajali zlasti tudi ob trgatvi in proščenjih za praznik sv. Mihaela 29. septembra. V samostanskih računskih knjigah so celo podatki o stroških, ki so jih za eno takih priložnosti odšteli za godbo. Isti viri nam včasih sporočajo imena samostanskih kaščarjev in administratorjev na dvoru, prav tako pa iz njih povzemamo, da je opat Jurij med 29. avgustom in 3. septembrom leta 1639 nadziral popravila na dvorcu Straža, da je dal leta 1641 na Straži prekriti stolp, leta 1642 pa je povsem obnovil zid ter dal napraviti štiri majhna okna in vrata.
Dne 3. januarja 1786 je novomeški okrajni glavar Joahim Ursini Blagaj naznanil ukinitev kostanjeviškega samostana in sekvestiral vso njegovo imetje. Tako je tudi dvorec Straža prešel v posest verskega sklada. Majda Smole navaja, da je Luka Wutz prodal leta 1772 svobodniško pristavo v župniji Raka svobodniku Janezu Amigoniju. Ko je leta 1797 umrl, so Stražo na zapuščinski razpravi leta 1816 dodelili njegovemu najstarejšemu sinu Matiji, ta pa jo je leta 1844 izročil svojemu najstarejšemu sinu Matiji. Ko je tudi ta leta 1863 umrl, sta si dvorec delila njegova sinova, spet po očetu imenovani Matija in Anton. Do ok. Leta 1982 je bil v rokah Marije Kolar por. Gričar, zdaj že precej opustelo stavbo posedujejo njeni dediči.
Današnja stavba je v temeljnih potezah še vedno več ali manj taka, kot jo je upodobil Valvasor. Zasnovo sestavljajo trije bivalni trakti, ki oklepajo pravokotno, na severni strani z zidom in kapelo zaprto notranje dvorišče. Vsi trakti razen kapele so zdaj enotno zastrešeni, na omenjeni veduti pa je še vsak od njih pokrit s samostojno dvokapno streho oz. streho na čop.
Na fasadah so delno ohranjena še prvotna okenca s profiliranimi karnisami in policami, na zahodni strani je pod napuščem ohranjen renesančni opečni konzolni venec. V osi južne fasade je na visokih obbetoniranih podstavkih dvoje ob vznožju s školjčnimi reliefi okrašenih renesančnih piramid, ki nakazujeta grajski vhod. Tega oblikuje preprost polkrožno sklenjen portal brez kapitelov ub sklepnika (njegovo strukturo skriva debel omet), pred katerim je na lesene stebre oprt altan. Petero oken v nadstropju pročelja je v polkrožnih čelih nad prekladami spet poudarjeno z motivi polovične školjke, nekakšnimi replikami reliefov na piramidah.
Skozi obokano, z rečnimi oblicami tlakovano, banjasto obokano vežo in podoben portal, kakršnega smo srečali ob vhodu, vendar oprtega na mogočni bazi ter opremljenega s kapiteloma in sklepnikom, pridemo na dvorišče s cisterno, zaprto v betonsko ploščo. Pritličja bivalnih traktov so delno arkadirana, različno oblikovani in neregularno razporejeni arkadni loki slone na masivnih, zidanih slopih. Tudi tu so v nadstropju delno še ohranjena prvotna okenca s kamnitimi okviri, v nadstropju zahodnega trakta pa je tudi trodelna, delno zazidana arkadna loža – arkadni loki tu počivajo na okroglih stebrih. Na severozahodnem vogalu segata v dvoriščni prostor del ladje in prezbiterij grajske kapele, sicer pa tako kapelo kot tudi južni in zahodni trakt pod napušči spet obteka opečni konzolni venec.
Stavba je delno podkletena, ohranjenih je še nekaj lesenih stropov, oprema pa je razen orgel, ki so starejše, večidel iz 19. stoletja.
Arhitektura dvorca je v dani obliki iz druge polovice 17. stoletja. Takšno datacijo je potrjevala tudi letnica 1663, ki naj bi bila po pripovedovanju domačina, enega izmed lastnikov, do nedavna ohranjena nad diamantnim motivom sklepnega kamna dvoriščnega portala v južnem traktu.
  

vir podatkov: knjiga o gradovih - Ivan Stopar
nazaj   

© M. Hribar jul. 2010