DVOREC    RAZDRTO



slike: Irena K.

Na kratko o dvorcu
      Dvorec Razdrto ali Garzarollijev dvorec ali Na pošti (Prewald) – 18. stoletje

   Vas Razdrto ob razcepu nekdaj pomembne poti med Planino skozi Studeno in Landol proti Senožečam in Vipavi se v pisnih virih omenja od začetka 13. stoletja kot fevd Goriških grofov. Gospoščina Razdrto pa je v virih izpričana šele od 16. stoletja. Domnevno je sprva sodila med goriške vazale, gospode iz Rihemberka, konec 16. stoletja pa je pripadla grofom Lanthieri iz Vipave. Razdrto je sicer kot poseben otok ob zahodnem robu dežele Kranjske sodilo k Goriški, šele med francosko okupacijo so ga leta 1809 priključili h Kranjski. V prvi polovici 17. stoletja je gospoščina Razdrto prešla v last plemiške družine Rossetti. Ti so poleg Razdrtega posedovali še gospoščine Roženek v Podbrju pri Podnanosu, Orehek pri Hruševju, Školj pri Vremah in Šilentabor na Pivškem. Leta 1632 so si uredili družinsko grobnico v prezbiteriju cerkve sv. Trojice v Razdrtem. Razdrto je postalo pomembnejše po letu 1720, ko so na ukaz cesarja Karla VI. Namesto ceste iz Razdrtega mimo Landola in Stdena do Planine zgradili cesto od Razdrtega do Planine skozi Postojno. Leta 1728 so na cesarjev ukaz premestili poštno postajo iz Hrušice v Razdrto, na stikališče cest proti Trstu, Gorici in Ljubljani. Takrat so sezidali tudi novo poštno postajo (današnji dvorec) v Smolevem na zahodnem robu Razdrtega. 15. maja 1728 se je na Razdrtem ustavil tudi sam papež Pij VI., ko je bil na potovanju k cesarju Jožefu II. Na Dunaj. Leta 1798 je službo poštnega upravitelja na Razdrtem prevzel Matija Dolenc. Leta 1809 je Dolenc hkrati z vsemi drugimi gospoščinamo Rossettijev na Kranjskem za 150.000 goldinarjev kupil tudi Razdrto. V lasti njegovih potomcev je grad ostal do 1885, ko je s poroko Antoinette Dolenc z Viktorjem Garzarollijem iz Senožeč prešlo v last te družine. Leta 1933 je dvorec kupil Ferrari, že leta 1935 pa ga je prodal v Trstu živečemu grškemu ladjarju Demetriusu de Economo, ki je posedoval tudi senožeški dvorec in razvaline gradu Socerb. Economo je dvorec temeljiti obnovil in dal na pročelje naslikati podobo svojega zaščitnika sv. Servola, zaščitnika mornarjev. Stavbo je kot sedež tedaj obetavne razvijajoče se posesti uporabljal vse do 1942, ko je vojna pretrgala ustaljeni tok življenja. Po končani vojni je nacionalizirana stavba s posestvom vred pripadla Kmetijski zadrugi. V izpraznjenem dvorcu so uredili stanovanja za delavce, zaposlene na posestvu.
  

vir podatkov: knjiga o gradovih - Ivan Stopar
nazaj   

© M. Hribar jan 2010