PLAVČEVA   HIŠA



slike: Irena K.

Na splošno o fužinarskih dvorcih:

Fužinarski dvorci v Železnikih

    Freisinški škof Konrad si le leta 1277 pridobil od cesarja Rudolfa Habsburškega rudarski regal ta območje vseh freisinških posesti na Kranjskem, oprti na to pravico pa so škofje že pred letom 1354 poklicali v deželo furlanske železarje. Ti so v Železnikih postavili prve kovačnice, od leta 1379 dalje pa so imeli tudi dolžnost, da pridejo po potrebi z oboroženci v Loko branit škofovo posest. Po letu 1575 so rudišča in visoki gozdovi, ki so oskrbovali fužine z ogljem, postali deželnoknežji regal, kovaška dejavnost pa je bila v posesti različnih deležnikov. V Valvasorjevem času je bilo tu dosti velikih in lepih zidanih hiš, železarstvo pa je bilo v posesti dveh Plevcev in dveh Petrazzijev. Na njegovi topografski upodobitvi trga srečamo kar dva z ogelnimi pomoli opremljena fužinska dvorca.

Na kratko o dvorcu
      Fužinarski dvorec Plavčeva hiša - 17. stoletje

V Železnikih je še vedno ohranjenih več fužinarskih hiš, ki jih pogojno lahko opredelimo kot fevdalne dvore. V zaselku Na plavžu najdemo t.im. Plavčevo hišo (Na plavžu 58), ki je preurejena v muzej fužinarstva. Dvonadstropna na pročelju petosna stavba, pozidana na ključastem tlorisu, se odlikuje z retardirano obliko konzolnega nadstropja in profiliranimi okenskimi okviri iz perašičkega groha; v nadstropju so na oknih ohranjene kovane oknice, v drugem nadstropju je balkon s kovano ograjo, pritličje pa je funkcionalno prezidano. Na dvorišču je ob stavbi lesen gank, v njenem vzhodnem traktu so na kamnitne stebriče oprte, zdaj zazidane arkade. V notranjščini je tako v pritličju kot v nadstropjih več obokanih prostorov in nekaj datiranih portalov iz 17. stoletja. V drugem nadstropju pa je nastropu svečane sobe ohranjen štukaturni okvir iz prve polovice 18. stoletja. Na pročelju je v pritličju vzidana konzola s fužinarskim znamenjem, inicialkami G.B.D.E. in letnico 1637, ki okvirno opredeljuje nastanek današnje stavbe.
  

vir podatkov: knjiga o gradovih - Ivan Stopar
nazaj   

© M. Hribar  jan 2010