slike: Irena K.
Na kratko o obzidju in mitnici
Trško obzidje z mitnico (Senosetsch), 15. stoletje
Leta 1217 je v Senožečah prvič izpričana mitnica oglejskih patriarhov v fevdu gospodov iz Devina. Pozidali so jo na pomembni poti proti Tržaškemu zalivu in je zagostavljala stalne in visoke dohodke. Vseskozi je bila v tesni povezavi in odvisnosti od lastnikov senožeškega gradu na vrhu vzpetine nad njo, od katerega so se ohranile le sledi. Po zavzetju Senožeč leta 1509 so jo zelo razdejali Benečani, saj je bila močan usmerjevalec prometa proti avstrijskemu Trstu namesto proti beneškim istrskim mestom. Od leta 1527, ko so Senožeče priključili Kranjski, je bila to cesarska mitnica. V 15. stoletju so mitnico vključili v sistem trškega obzidja in vanj vključili tudi dvor pod gradom. Leta 1460 se Senožeče pod Walseeji prvič omenjajo kot trg in kot vas hkrati, kar kaže, da je bilo naselje pod gradom najbrž razdeljeno na dva dela. Prebivalci trga so plačevali samo davek v denarju, kmetje v vasi pa so morali plačevati davke tudi v naravi tlaki. Ustanovitev trga je omogočila naselitec svobodnih trgovcev in obrtnikov. Senožeče so kmalu postale najvažnejše naselje na čedalje bolj pomembni poti med Ljubljano in Trstom. Za Walseeje je bila ustanovitev trga pomembna taktična poteza v prizadevanju za večjo gospodarsko moč in neodvisnost od habsburške knežje oblasti. V obdobju turških vpadov konec 15. in v prvi polovici 16. stoletja so trg obdali z obzidjem. Znotraj tržnega obzidja je bilo 10 zunaj pa okoli 25 hiš. O prvotni podobi mitnice ob vznožju grajske vzpetine ne vemo ničesar. Ko so zgradili trško obzidje, so mitnico vključili vanj in jo morda povsem na novo zgradili. Obzidje, katerega potek še lahko slutimo, so zgradili na približno kvadratni talni ploskvi. Na severovzhodmen vogalu na najvišji točki so vanj vključili stolpasti dvor ob vznožju grajske vzpetine. Najbolj je bila utrjena južna stranica, v katero so vključili stavbe mitnice. Približno na sredini so zgradili visok dvonadstropni vhodni stolp z obokanim prehodom v pritličju, ki nosi na notranjem portalu letnico 1598.
vir podatkov: knjiga o gradovih - Ivan Stopar
nazaj
© M. Hribar jan 2010