GRAD    MIRNA





Na kratko o gradu

Na griču severozahodno od Mirne stojijo razvaline Mirnskega gradu. Grad je prvič omenjen že l. 1165, vendar pa novejše raziskave kažejo, da ima grad svoje zametke že iz časa rimske civilizacije. Grad je bil v srednjem veku močna postojanka tako gospodarska kot politična. Njegovi lastniki so se hitro menjavali. Prvi lastnik je bil koroški vojvoda Ulrik, ki ga je l. 1250 predal oglejskim patriarhom, ti pa so sem namestili svoje fevdnike Mirnske gospode. Ti so bili v tistem času pomembne politične osebnosti, zlasti so bili povezani z gospodi Šumberškimi in so v takratni Evropi sloveli kot eni najmočnejših iz stranske veje dinastije kneginje Eme. Udeleževali so se tudi viteških turnirjev. Po njihovem dinastičnem izginotju se politična in gospodarska moč gradu dvigne do evropske veljave samo še v 17. stoletju kot dedina kranjskega deželnega glavarja, ki nekdanjo grajsko srednjeveško utrdbo spremeni v renesančno palačo. L.1435 so bili njegovi lastniki grofje Celjski, od l. 1456 dalje pa Habsburžani. Grad je bil razdejan v kmečkih uporih l. 1515, ko je bil lastnik gradu Janez Turjaški. Imel je tudi mogočno obrambno obzidje s strelnimi linami in obrambnimi stolpi, vendar je bilo požgano v 2. svet. vojni. Grad v zadnjih letih temeljito obnavlja prof. dr. Marko Marin, do pred kratkim profesor zgodovine gledališča na AGRFT. Torej en sam človek, ki kljubuje vsem in vsakomur in dela. Glede na to, da se je letos upokojil, da ima letos 75-letnico življenja in glede na to, da je uspel skoraj nemogoče - s svojo profesorsko plačo in ob rahli pomoči države dvigniti "spečo lepotico" (tako poimenuje grad, ki je bil najprej v lasti grofov breško-selških /11. stol./ in torej prve slovenske svetnice kneginje Eme Krške) iz popolnih ruševin, do podobe, ki jo vidite na priloženih fotografijah, si zasluži prav posebno pohvalo.

Foto: Jurij Popov
vir podatkov: internet: www.trebnje.si

          nazaj   

© M. Hribar nov. 2005