Na kratko o gradu
Na griču severozahodno od Mirne stojijo razvaline Mirnskega gradu. Grad je prvič
omenjen že l. 1165, vendar pa novejše raziskave kažejo, da ima grad svoje zametke
že iz časa rimske civilizacije. Grad je bil v srednjem veku močna postojanka tako
gospodarska kot politična.
Njegovi lastniki so se hitro menjavali. Prvi lastnik je bil koroški vojvoda Ulrik,
ki ga je l. 1250 predal oglejskim patriarhom, ti pa so sem namestili svoje fevdnike
Mirnske gospode. Ti so bili v tistem času pomembne politične osebnosti, zlasti so
bili povezani z gospodi Šumberškimi in so v takratni Evropi sloveli kot eni
najmočnejših iz stranske veje dinastije kneginje Eme. Udeleževali so se tudi
viteških turnirjev. Po njihovem dinastičnem izginotju se politična in gospodarska
moč gradu dvigne do evropske veljave samo še v 17. stoletju kot dedina kranjskega
deželnega glavarja, ki nekdanjo grajsko srednjeveško utrdbo spremeni v renesančno
palačo.
L.1435 so bili njegovi lastniki grofje Celjski, od l. 1456 dalje pa Habsburžani.
Grad je bil razdejan v kmečkih uporih l. 1515, ko je bil lastnik gradu Janez
Turjaški. Imel je tudi mogočno obrambno obzidje s strelnimi linami in obrambnimi
stolpi, vendar je bilo požgano v 2. svet. vojni. Grad v zadnjih letih temeljito
obnavlja prof. dr. Marko Marin, do pred kratkim profesor zgodovine gledališča na
AGRFT. Torej en sam človek, ki kljubuje vsem in vsakomur in dela.
Glede na to, da se je letos upokojil, da ima letos 75-letnico življenja in glede
na to, da je uspel skoraj nemogoče - s svojo profesorsko plačo in ob rahli pomoči
države dvigniti "spečo lepotico" (tako poimenuje grad, ki je bil najprej v lasti
grofov breško-selških /11. stol./ in torej prve slovenske svetnice kneginje Eme
Krške) iz popolnih ruševin, do podobe, ki jo vidite na priloženih fotografijah,
si zasluži prav posebno pohvalo.
Foto: Jurij Popov
|
