Na kratko o gradu
Vrh dominantnega hriba na pobočju Konjiške gore nad mestom Slovenske Konjice so razvaline gradu Konjice (Gonobitz), enega največjih gradov na Štajerskem. Leta 1165 je omenjen vitez Leopold de Goniwitz, ministerial štajerskega mejnega grofa, grad pa izrecno šele leta 1234 kot castrum Gunivviz. Ko so konjiški vitezi izumrli v prvi polovici 14. stoletja, so grad upravljali viltuški gospodje, nato pa je bil v posesti Celjski grofov, grofov Devinskih in grofov Walsee. Kot deželnoknežnji fevd so imeli Konjice v zakupu in zastavni lasti hrvaški plemič Adam Svetkovič, Gregor Regall, Janez Krstnik Valvasor in Janž pl. Khisl s Fužin, leta 1592 pa je konjiško gospostvo kupil Žiga Tattenbach. Ko so leta 1671 v Gradcu obglavili Erazma Tattenbacha, je grad dobila Žička kartuzija, v prvi polovici 19. stoletja pa je konjiško gospostvo kupil knez Werinad Windischgrätz. V začetku 18. stoletja je bil grad že razvalina. V mogočnih grajskih razvalinah so lepo vidni ostanki romanskih stavb, zgodnjegotskega palacija in peterokotnega obrambnega stolpa ter renesančnega obzidja
vir: knjiga Ivan Jakič: Gradovi, dvorci in graščine na slovenskem
nazaj