POŠTNA   POSTAJA   HRUŠICA



slike: Irena K.

Na kratko o dvorcu
      Dvorec, poštna postaja Hrušica ali Lanthierijev dvorec ali Rizattijev dvorec (Birnbaum) – 16. stoletje (Hrušica pri Podkraju

   V casu rimskega cesarja Avgusta (27 pr.n.št. – 14 n. št.) so cez Hrušico zgradili cesto od Akvileje do Emone. Nenehni upori proti rimski okupaciji so kmalu sprožili gradnjo trdnjav v predalpskem prostoru. Najobsežnejši obrambni sistem se je imenoval Claustra Alpium Iuliarum (zaporni zid Julijskih Alp). Na visoki kraški planoti Hrušici se je na najvišji točki rimske ceste razvilo središce tega sistema, ki so ga poimenovali Ad Pirum. Na tej lokaciji je bila domnevno že od 1. stoletja naprej poštna postaja, od 2. stoletja naprej pa tudi stražna postojanka. V drugi polovici 3. stoletja so tukaj zgradili vojaško utrdbo in ta je v 4. stoletju dobila dokončno podobo in obseg. Imela je pomemben položaj, saj je varovala glavno cesto z Balkana v Italijo. Utrdbo so opustili na začetku 5. stoletja, promet čez sedlo pa je potekal do konca 6. stoletja. Med 7. in 12. stoletjem je življenje na Hrušici skoraj zamrlo, utrdba pa je propadla. V 12. stoletju je cestna povezava čez sedlo ponovno pričela dobivati pomen. Domnevno so v 12. stoletju ob cesti na območju nekdanje rimske utrdbe zgradili krščansko cerkev in jo v 14. stoletju povečali ter posvetili zavetnici popotnikov sv. Jedrti. Prezidavo cerkve je mogoče povezati z rodovino Lanthieri, ki si je takrat pridobila to območje. Formalno so fevdalne pravice nad hrušiškimi gozdovi prejeli leta 1528. Na prostoru poznejše poštne postaje so v 15. stoletju zgradili stavbo, ki je dajala zavetje poptnikom. Ostanke njenih temeljev in bronasti kovanec goriškega grofa Leonharda, kakršne so kovali v Lienzu med leti 1454 in 1500, so odkrili med nedavno prenovo dvorca. V drugi polovici 16. stoletja so čez Hrušico vzpostavili redno poštno zvezo med Gorico in Ljubljano. S podporo grofov Lanthieri so v bližini cerkve sv. Jedrti v okviru nekdanje rimske utrdbe zgradili stavbo poštne postaje. Poštna zveza je čez Hrušico potekala do leta 1728, ko so na ukaz cesarja Karla VI. po izgradnji nove udobnejše ceste cez Planino in Postojno premestili poštno postajo v Razdrto. Grofje Lanthieri so poslopje na Hrušici preuredili v lovski dvorec. Pozneje je stavba rabila za sedež Lanthierijeve hrušiške gozne uprave. Po prvi svetovni vojni je dvorec in del gozdov od Lanthierijev kupil lastnik žage v Ajdovščini Rizatti, ki je stavbo oporabljal kot lovsko letovišče. Posest z dvorcem je po sklenitvi rapalske pogodbe ostala v Italiji, po drugi svetovni vojni pa je bila spet del slovenskega ozemlja. Posest so nacionalizirali in je prešla v upravljanje Gozdne uprave iz Postojne. Dvorec so kmalu izpraznili in opustili. Med leti 1991 in 1995 so že zelo propadlo stavbo na pobudo domačina Staneta Vidmarja obnovili in preuredili za potrebe gostišča in muzejske zbirke. Nekdanja poštna postaja in poznejši dvorec je enonadstropna stavba na približno kvadratnem tlorisu, ki jo prekriva strma dvokapna streha. Okna so v obeh etažah ujeta v preproste novejše maltaste okvire. Od starejših stavbnih členov se je ohranil široku rustični polkrožno sklenjeni portal s poudarjenim sklepnim kamnom na severni fasadi. K zahodni fasadi je prislonjena pokrita altana.
  

vir podatkov: knjiga o gradovih - Ivan Stopar
nazaj   

© M. Hribar jan. 2010