GRAD    KALNIK




Na kratko o gradu


    Grad Kalnik se prvič omenja v sredini 13. stoletja - 5. junija 1243, kot lastništvo kralja Andreja II., ki ga je zelo hitro podaril hrvaškemu banu Vinku Očiču, ko se je vrnil iz križarske vojne.   Po Očiču je bil vladar v Kalniku kraljev brat Koloman, vojvoda cele Slavonije. Ob vpadu Mongolov in tatarov se je Kalnik junaško upiral, zato je kralj Bela IV. bogato nagradil graščaka Filipa Bebeka. Ob koncu 13. stoletja sta bila vladarja v gradu ban Roland in njegov sin Matija.   Za časa vladanja kralja Sigismunda so bili za grad Kalnik čudoviti časi. Kralj je pogosto ptihajal v grad Kalnik, ker je tu med leti 1408. in 1413. stanovala njegova žena - slovita Barbara Celjska (Črna kraljica). Takrat se je Kalnik imenoval "Kraljeva palača". POtem, ko je Sigismung Kalnik leta 1427. prodal zagrebškemu škofu Ivanu Albenu, je grad zamenjal veliko gospodarjev, med njimi so bili: bosanski kralj Tvrtko Tvrtkovič, srbski despot Đurad Brankovič in njegova hči Katarina, vdova kneza Ulrika Celjskega, vojvoda Vladislav ter od leta 1490. dalje hrvaški ban Korvin, ki je grad potem leta 1502 poklonil svojemu vernemu graščaku Ivanu Alapiču.  Poslednji vladarji v Kalniku so bili grofi Draškoviči in plemiči Orehovški. Ko se je kralj Bela IV. pred navalom Tatarov skril v Kalnik, so ga kmetje hranili s slivami, kralj jim je podelil plemiške naslove po koncu obleganja, ljudstvo pa jih je začelo klicati kot "šljivarje".


          nazaj   

© M. Hribar avgust 2011