Na kratko o gradu
Zgodovina nastanka dravograjskega gradu sega v prvo polovico 12. stoletja,
ko je lastnik dravske doline postal Bernard Spanheimski. V tem obdobju je
prišlo do prestavitve stare rimske trase s Hotuljskega podolja v Spodnjo
Mislinjsko dolino, kar je povzrocilo, da je lokacija današnjega Dravograda
postala prometno zanimiva. To je ugotovil tudi njen fevdni posestnik Ortlof
Trušenjski, sorodnik Spanheimov, ki je že pred prvo omembo Dravograda leta
1161 na strateško pomembnem hribcku nas Dravo, ki je bil v lasti šentpavelskega
samostanaprotipravno zgradil grad. Spor glede lastništva dravograjskega gradu
in gospostva so Trušenjski rešili tako, da so samostanu priznali lastništvo,
sebi pa izborili pravico dednega fevda. Z dravograjskim gospodstvom in gradom
so Trušenjski nemoteno gospodarili do izumrtje rodbine leta 1278. V naslednjih
desetletjih je grad nekajkrat zamenjal lastnike. Po letu 1304 je najemnik
Konrad Aufensteinski grad obnovil in prezidal. Leta 1355 so postali lastniki
dravograjskega gradu Habsburžani, leta 1387 so ga kupili celjski grofje, vendar
je prišel leta 1456 zopet v posest Habsburžanov. Eni kot drugi so ga upravljali
s pomocjo najemnikov. Na gradu je bilo za obrambo pripravljenih 21 manjših topov.
Poleg gradu je stala pristava z leseno sobo za služincad, hlevi za konje, goveda
in ovce, skednji, kolarnice ter klet za shranjevanje poljedelskih pridelkov.
1613 je Dravograjsko gospošcino skupno z gradom kupila krška škofija, 1628
pa šentpavelski benediktinci. V drugi polovici 18. stoletja je grad pogore,
vendar so ga obnovili. V sklopu reform Jožefa II. je grad in gospošcino 1782
prevzel kameralni verski sklad, nato pa sta kot lastnika gradu sledila še grof
Alojz Khuenburg in David Dumreicher, ki pa je grad leta 1846 opustil in prestavil
sedež gospošcine v trg. Grad je takrat pricel naglo propadati in se spreminjati
v razvalino.
|
